Fiorello la Guardia 14, 51000 Reka
Stopalni loki se oblikujejo v tretjem letu, ko se okrepijo mišice, ki jih uravnotežijo. Stopalo ima specifičen videz, tvori pa ga 26 kosti, ki so med seboj povezane s sklepi, bolj ali manj gibljivimi. Osnovni videz stopala je podoben ločnemu mostu, ki ga tvorita dva vzdolžna in en prečni lok, sami loki pa so podprti z razporeditvijo kosti in ligamentnega sistema – sklepnih vezi.
Majhne mišice stopala in spodnjega dela noge podpirajo ravnotežje in delovanje, ne pa tudi strukturne celovitosti, ni jim treba vzdrževati vzdolžnega loka, ko stojite. Vendar pa je pri ploskem stopalu potrebna večja notranja mišična moč za stabilizacijo prečnega loka in podtalarnega sklepa kot pri normalnem stopalu, kar vodi v prezgodnjo utrujenost in bolečino.
Stopalni lok je prožna vzmet, ki se pri obremenitvi in podpori zravna, pri razbremenitvi pa se vrne v prvotni položaj. Stopalni lok zagotavlja prožnost in elastičnost stopala in je eden od bistvenih pogojev za normalno hojo, kar potrjuje tudi nepravilna obraba petnega dela čevlja pri spuščenih lokih.
Plosko stopalo definiramo kot stanje, pri katerem se stopalo dotika celotne površine. Večina ljudi opazi hitro obrabo obutve zaradi nepravilne hoje, bolečine v nogah, kolku in križu, bolečine v stoječem položaju v gležnju in na notranji strani stopala. Bolečina v kolenu se pojavi zaradi nepravilno razporejene teže, ki pritiska na hrustanec.
Prve deformacije stopal so spremembe, ki nastanejo zaradi statičnega neravnovesja s klinično sliko znižanih stopalnih lokov. Ko je stopalo dlje časa v tem nenaravnem položaju, postane daljše in širše, prsti se začnejo kriviti in pojavijo se bunkice (hallux valgus), kurja očesa in otiščanci.
Spremembe so najbolj izrazite na sprednjem delu, ki je tudi najbolj statično občutljiv. Značilen je spuščen prečni stopalni lok, ki sčasoma povzroči deformacijo prstov, nastanek otiščancev in spremljajoče subjektivne težave.
Bolečina v sprednjem delu stopala je zelo pogosta pri prečno spuščenih stopalnih lokih – t.i. metatarzalgija, ki lahko v kasnejši fazi povzroči tudi boleč pritisk na podplat pod glavicami stopalnih kosti.
Tretma se začne z razbremenitvijo sprednjega in notranjega vzdolžnega loka, to je z uporabo ortopedskih vložkov po meri stopala. Znanstveno je dokazano, da ortopedski vložki ne morejo fiksirati stopalnega loka, ampak le zmanjšajo nelagodje, ki ga povzroča slaba obremenitev.
Če tudi po fizikalni terapiji ne dosežemo določenih rezultatov, boleči pritiski pa se še povečujejo in povzročajo vse večje subjektivne težave, je potrebno stopalo operirati, vendar z minimalno invazivnim posegom.