Svetice 32, 10000 Zagreb
Gleženj in stopalo sta zaradi svoje izpostavljenosti kot končni del uda ter zaradi izrazite obremenitve nagnjena k poškodbam in zlomom. Gleženj je izpostavljen zelo velikim silam in kot posledica različnih vrst travm (zvini, padci itd.) pogosto pride do zlomov kosti ter drugih poškodb mehkega tkiva, kot so pretrganja vezi in poškodbe hrustanca. Najpogosteje pride do zloma lateralnega maleola (fibula) ter medialnega maleola in distalnega dela tibije (pilon zlomi). Ti zlomi, ker gre za zglobne zlome, zahtevajo popolno anatomsko repozicijo in se kot taki večinoma zdravijo operativno.
Osteosinteza bimaleolarnog zloma gležnja pred in po operativnem posegu
Osnova anatomske obravnave je repozicija frakturnih fragmentov ter vzpostavitev pravilnih anatomskih odnosov sklepne vilice in sklepnih ploskev, vse z namenom popolne rekonstrukcije sklepa in preprečitve hitrega obrabe hrustanca oziroma razvoja posttravmatske artroze sklepa. Za predoperativno obravnavo so običajno zadostni RTG posnetki, včasih pa je pri kompleksnih tipih zlomov potrebno narediti tridimenzionalno CT slikanje za boljši vpogled v morfologijo samega zloma.
Za osteosintezo se večinoma uporabljajo različni tipi ploščic in vijakov, izdelani iz jekla ali titana, v določenih primerih pa tudi specializirana sidra za fiksacijo vezi. Določene tipe zlomov je mogoče operirati tudi artroskopsko. Artroskopija gležnja omogoča odličen vpogled v sklepne ploskve gležnja ter informacije o poškodbah sklepnega hrustanca, pravilnosti repozicije zglobnih fragmentov oziroma kongruenci sklepnih ploskev. Po operativnem posegu je potrebno razbremenjevanje oziroma hoja s pomočjo bergel, trajanje katere je odvisno od vrste operativnega posega.
Poleg zlomov tibije in fibule oziroma maleolov, v gležnju včasih pride tudi do zlomov talusa. Talus je izjemno pomembna kost gležnja, ki se sklepno povezuje z več sosednjimi kostmi in preko katere se sile prenašajo na sprednji in zadnji del stopala. Zlomi talusa so izjemno zahtevni in izzivalni ter se skoraj vedno zdravijo operativno in čim hitreje, glede na slabo prekrvavitev zadnjega dela te kosti.
Osteosinteza zloma talusa
Prav tako v stopalu pogosto pride do zlomov kalkaneusa, kuboidne ter kosti kuneiformnih in metatarzalnih kosti, ki se operativno zdravijo v primeru večjega premika ali luksacije med frakturnimi fragmenti.
Prav tako je pri zlomih kosti gležnja in stopala pomembno omeniti, da pogosto pride tudi do poškodb hrustanca. Poškodba hrustanca gležnja najpogosteje nastane kot posledica zvinov gležnja ali pogostih in ponavljajočih se poškodb gležnja, najpogosteje pri športu. Poškodbe hrustanca gležnja (osteochondritis dissecans) so zelo pogoste in se najpogosteje pojavljajo na sprednjem zunanjem delu gleženjske kosti. Pogoste poškodbe in obrabe hrustanca lahko privedejo do razvoja artroze gležnja, ki se kaže z razvojem vnetja sklepa, pogostimi oteklinami in bolečinami ter nazadnje destrukcijo celotnega sklepa. Iz navedenih razlogov je poškodbe hrustanca potrebno čim prej zdraviti, najpogosteje z artroskopijo gležnja ali presaditvijo hrustanca.
V Polikliniki Roth zdravimo vse oblike poškodb in zlomov gležnja ter drugih kosti stopala z najsodobnejšimi operativnimi tehnikami in načeli ter s pomočjo sodobnih titanovih vsadkov.
Zakaj operacijo zloma gležnja opraviti v Polikliniki Roth: