Bolečine in poškodbe kolen

Degenerativne bolezni kolena (artroza kolena)

Artroza kolena je degenerativna bolezen kolena, za katero je značilno progresivno propadanje hrustanca in kosti v sklepu. Je ena najpogostejših bolezni lokomotornega aparata in je zato eden vodilnih razlogov za obisk odraslih bolnikov pri ortopedu.

Degenerativne bolesti koljena

Glavna značilnost artroze (degenerativne bolezni sklepov) je staranje in propadanje nosilnega tkiva (hrustanec, kost, ligament) in je izrazito kronična in napredujoča bolezen, ki praviloma močno okvari funkcijo kolena. Značilno je, da se pojavlja v starejših letih življenja, izjemoma v mlajših starostnih obdobjih, predvsem pri bolnikih z imunološkimi boleznimi. Primarna artroza nima znanega vzroka in je del normalnega procesa staranja sklepa z okvarjenim biološkim delovanjem, napredujočim vnetjem in propadanjem hrustanca z izrazito simptomatiko v smislu omejitve gibanja in bolečine. Sekundarna artroza nastane kot posledica jasno opredeljenega vzroka (predhodne poškodbe, slabo zraščeni zlomi ipd.), ki povzročijo spremenjena anatomska razmerja v sklepu in posledično pospešeno in progresivno okvaro sklepa ter degeneracijo kolenskega sklepa. Glavna patološka značilnost artroze kolena je propadanje hialinskega hrustanca in odmiranje hondrocitov, kar ima za posledico izgubo osnovne mehanske funkcije, namreč elastičnosti in gladkosti. Pri degeneraciji hondrocitov se sproščajo proteolitični encimi, ki vnetno in škodljivo vplivajo na okoliške strukture. Nadaljnje premikanje in obremenitev sklepa povzroča vse večjo travmatizacijo in poškodbe vse tanjšega in nezadostnega hrustanca, ki se na koncu obrabi do kosti, kar posledično povzroči nezmožnost normalnega gibanja in hude bolečine. Osteoartritis je danes najpogostejša kronična vnetna bolezen sklepov, ki povzroča degenerativne spremembe in poškodbe vseh kolenskih struktur, glede na stopnjo bolezni (I.-IV. simptomi) pa povzroča svojo simptomatiko, ki je bolj izrazita, ko napreduje. Bolečina, oteklina, omejitev gibanja kolena in nezmožnost sodelovanja pri bolnikovih običajnih dnevnih dejavnostih kažejo na nujno potrebo po zdravljenju.