Bolečine in poškodbe kolen

Poškodbe vezivnega sistema kolena

Funkcija ligamentnega sistema kolena je ohranjanje celovitosti in stabilnosti sklepa, vsaka poškodba pa je zelo pomembna, saj povzroči motnje v mehaniki sklepa. Najpogostejše poškodbe vezi nastanejo v kolenskem sklepu, katerega funkcija, stabilnost in mehanika so močno odvisne od ohranjenosti kolateralnih in križnih vezi ter sklepne ovojnice.

Ozljeda ligamentarnog sustava koljena

Nestabilnost kolenskega sklepa opazimo v dveh ravninah v smislu patološkega odmika nazaj in naprej (sagitalna ravnina), nato v smislu patološkega odmika spodnjega dela noge vstran (abdukcija in adukcija - frontalna ravnina) in rotatorne nestabilnosti kolena (vodoravna ravnina). Takšne nestabilnosti so posledica izoliranih ali kombiniranih poškodb vezivnega aparata kolenskega sklepa. Poškodba medialnega kolateralnega ligamenta je najpogostejša poškodba ligamentnega aparata kolena in nastane zaradi prevelike abdukcije spodnjega dela noge pri iztegnjenem kolenu ali med rotacijo kolena z rahlo fleksijo in abdukcijo spodnjega dela noge. Tovrstne poškodbe se najpogosteje pojavljajo pri različnih športnih aktivnostih, ob pravočasnem zdravljenju pa lahko s konzervativno terapijo dosežemo dobre rezultate.

Poškodbe sprednje križne vezi so zelo pogoste in se najpogosteje pojavljajo pri mlajši in aktivni populaciji med intenzivnimi športnimi aktivnostmi. Najpogosteje se pojavijo pri igranju nogometa in smučanju, pogosto pa v kombinaciji s poškodbo medialnega kolateralnega ligamenta in poškodbo meniskusa. Nastanejo zaradi nenadne in močne hiperekstenzije in rotacije kolena ali neposrednega udarca v kondil stegnenice pri pokrčenem kolenu. Ruptura sprednje križne vezi je najpogosteje kirurško zdravljena poškodba vezivnega aparata kolena. Pravočasno in pravilno zdravljenje tovrstne poškodbe pri mlajši populaciji je izjemno pomembno, saj nestabilnost kolena, ki nastane po tovrstni poškodbi, dodatno poškoduje hrustanec in meniskuse v kolenu.

Poškodba zadnje križne vezi je redkejša, a zato nič manj pomembna poškodba, saj gre za najpomembnejšo anatomsko strukturo za stabilnost kolena in najmočnejšo kolensko vez. Poškodba je pogosto povezana s poškodbo zadnjega dela sklepne ovojnice in nastane, ko pri upognjenem (pokrčenem) kolenu deluje sila na tibialne kondile od spredaj nazaj, kot je to pri poškodbah kolena v avtomobilskih nesrečah, ko koleno zadene armaturno ploščo. Tovrstno poškodbo pogosto zdravimo tudi kirurško z rekonstrukcijo zadnje križne vezi za izboljšanje stabilnosti kolena. Poškodbe lateralne kolateralne vezi so redkejše, njihov pomen pri ohranjanju stabilnosti sklepa je manjši in ni tako občutljiv za poškodbe, saj je zaščiten z mišičnimi prijemi.

Pri ugotavljanju poškodbe ligamentnega aparata sklepa kolena je za pravilno določitev zdravljenja pomembno natančno določiti diagnozo in stopnjo poškodbe, torej ali je šlo samo za razteg (distenzijo), delno rupturo (delna ruptura) ali popolno rupturo (totalna ruptura). S posebnimi preiskavami natančno ugotovimo, katera vez je poškodovana in v kolikšni meri, ter se odločimo, ali bo zdravljenje operativno ali konzervativno. Magnetna resonanca (MR) kolena nam omogoča natančen vpogled v notranje strukture kolena in je danes zlati standard pri potrditvi diagnoze in načrtovanju kirurškega zdravljenja.